Prinesi zadno rundo zdaj,
potem pa vrata, ker morem nazaj
do svoje ljube žene, ki v glavo mi zažene
pepelnik in še kaj.
Na pragu tam stoji,
me gleda, kot da v njej gori.
“Sam delaš si probleme,
boš jutri videl ti!”
Zjutraj pišem šefu,
da glava me boli.
Bi rukno kar bolniško,
če to mi dovoli.
Kam vujšo nam je petek,
če je še le začetek?
Povem samo, do srede me ni!
Potem, ko zjutraj se zbudim,
nevem al’ sanjam al’ živim.
V ustih je puščava, čez okno gleda krava,
spomine še lovim.
Proti službi grem,
ponavlja isti se problem –
z gostilne vun diši
po hladnem špricari.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
