Na vogalu te počakam, 3600 sekund.
Ti veš, zakaj vztrajam,
zakaj želim si, da si tu.
Midva greva na misijo,
da rešiva ta izgubljeni svet.
Kjer skoraj vsi nek čuden jezik govorijo
in mislijo, da vejo že vse.
Le trenutek naju loči, plesala boš na luni.
Raketa naju nosi, daleč v višine.
En korak sva bližje, en korak sva bližje,
do nove perspektive, do nove perspektive.
Kjer mrak srca izgine, kjer mrak srca izgine.
En korak sva bližje, do 5. dimenzije.
V morju iz plastičnih zamaškov,
v družbi pohlepa, na krilih primerjav,
greva ven iz tega geta.
Nekje drugje bom s tabo pristal,
za oba sem karti kupil.
Ujemiva ta let, čas leti kot meteorji.
Drzni si z mano, nocoj daleč stran odletet.
V rokavu galaksij,
poljubljam te z očmi.
Blešči se drobec zvezd,
odkrila novi sva planet.
