Vas,
kjer nageljni cveto,
tam pri nas
zaljubil sem se v njo.
Prek Trzina je zbežala na drugo stran,
tja, v mesto zmajevo, v senci lažnih sanj.
Kot da vas, kjer sva odraščala, nikdar ni obstajala.
Tako prekleto drugače zdaj diši
in gleda z drugimi me očmi!
Nikoli prej jo krasilo ni zlato,
izbral je drugi, vem, vse za njo!
V belem sanjal sem sebe, njo in Bled,
jutra v dvoje, na nageljne pogled.
Zdaj med labodi sam gledam v jezero,
kjer sem ji rekel, da ljubim jo!
Čas
je dal vse in vzel…
Vem, naglas,
a žalostno bom pel.
Prek Trzina pobegnila je v tisti svet,
proti Tromostovju, skušam jo razumet’.
Kot da vas, kjer sva odraščala, nikdar ni obstajala.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
