Mlad sem še, pa ne vem, kaj naj zdaj storim.
Prave ženske si želim, pa je ne dobim.
Ena je, pravijo, k’ se na vse spozna,
z mladimi fantiči prav rada se igra.
Špela, oj, Špela,
deklica vesela.
Kdaj na vrsto bom prišel?
Vse si že imela.
Špela, oj, Špela,
deklica vesela.
Kdaj me poljubila boš?
Kdaj me boš objela?
Šopek rož sem ti nabral,
bi moški rad postal.
Čakal sem tri noči, da pri njej bi spal,
šopek rož je ovenel, stran sem ga zagnal.
Včeraj njen mili glas mi zažvrgoli:
»Fantič, brž po lojtri gor, da ne zmrzneš ti!«
Špela, oj, Špela,
deklica vesela.
Ko prilezel sem do nje,
me je brž objela.
Špela, oj, Špela,
deklica vesela.
Dala mi je vroč poljub,
rada me imela.
Z njo sem se vso noč igral
in pravi mož postal.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
