Ko pogledam to nebo, bi te najrajši ugriznu v koleno
in ko voham to travo, dol na vrtu lih zdej pokošeno,
mi je žal, da nisem bolj nor, bi se vlegu na njo in se drl kot žival,
mi je žal, da nisem bolj utrgan, bi do konca življenja dol na hrbtu ležal.
Ko zagledam te oči, me valovi potunkajo v sanje
in pod vodo se mi zdi, da je cel svet tu samo zame.
Bi ga objel in gledal v luno in tulil v njo kot najbolj zmešani psi
in potem bi hladno zaspal, tako trdno, kot lahko le truplo zaspi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
