Čuj, Franček, kaj si ti še ledig?
Franček star je dvajset let, v zrela leta sili.
Oženili bomo ga, so doma sklenili.
Pa so pripeljali mu deklice vesele,
pametne, našminkane, suhe in debele.
Ko se noč spusti, lunca zažari,
Franček naš nevesto mora izbrati si.
Franček, Franček moj, kaj bo zdaj s teboj?
Ves preplašen skozi okno ven zbeži.
Franček moj, pazi se,
punce so prebrisane.
Čakajo te doma,
da te ulove.
Franček moj, pazi se,
ne obiraj dolgo se.
Če boš le eno vzel,
drugim boš ušel.
Mati zdaj sklenila je, da ne bo čakala
in z najbližje je vasi Micko pripeljala.
Ko se noč spusti, lunca zažari,
Franček naš z Micko v kamr’ci leži.
Franček, Franček moj, kaj bo zdaj s teboj?
Ves preplašen skozi okno ven zbeži.
Franček moj, pazi se,
Micka te ujela je,
vleče te za uho
v svojo kamrico.
Franček moj, pazi se,
Micka strašno huda je,
vzemi jo vriskajoč
na poročno noč.
