Posedam v parku, našla sem mir,
misli bežijo na tisti večer,
kot da poznava se dolgo že let,
ustavila sva svet.
Magična čustva prevzemajo me,
rada bi bolje spoznala te.
Rada bi rekla, prisedi, povej
in ostani tu z menoj.
Iskreni besedi le prostor dam,
nosim v srcu jo, ne dam je stran.
Skupaj v parku, ujeta v čas,
spletla poljub sva in pela naglas.
Dve drobni zvezdi, milijone luči
jaz in ti nosiva v sebi.
Skupaj v parku, ujeta v čas,
dve mladi srci pregnali sta mraz,
moje je tvoje in ti čisto moj,
v listju sva zjutraj ležala.
In se smejala, dobro je šlo,
veselo v parku je nama bilo,
gotovo dobila se bova še kdaj,
zaživiva skupaj zdaj.
Iskreni besedi le prostor dam,
nosim v srcu jo, ne dam je stran.
Skupaj v parku, ujeta v čas,
spletla poljub sva in pela naglas.
Dve drobni zvezdi, milijone luči
jaz in ti nosiva v sebi.
Skupaj v parku, ujeta v čas,
dve mladi srci pregnali sta mraz,
moje je tvoje in ti čisto moj,
rada za vedno ostala bi s teboj.
Dve drobni zvezdi, milijone luči
jaz in ti nosiva v sebi.
Skupaj v parku, ujeta v čas,
dve mladi srci pregnali sta mraz.
Kar doživela nocoj sva midva,
piševa novo zgodbo srca.
