Kje je moj otok zlatih sanj,
kjer je najin lep dan, ves iz sonca še stkan?
Prvič tam sva se srečala,
tam sreča vsa je še najina.
O, moj otok zlatih sanj,
najinih prvih vseh spoznanj,
tam odkril sem ti pot do srca,
da življenje vrednost vsaj zdaj ima.
Ko zjutraj se nov dan prebudi,
mi prva misel tja poleti,
kjer mi dal je bog morja
pravljico le za naju dva.
O, moj otok zlatih sanj,
najinih prvih vseh spoznanj,
tam odkril sem ti pot do srca,
da življenje vrednost vsaj zdaj ima.
Tam vidim žensko dolgih las,
sonce zlati ji njen obraz,
bosa gre prek kamenja
in kliče me: »Pridi do morja!«
O, moj otok zlatih sanj,
najinih prvih vseh spoznanj,
tam odkril sem ti pot do srca,
da življenje vrednost vsaj zdaj ima.
Sam čakam dan, da pride čas,
ko spet poletje se vrne med nas,
stekla bi tja prek čeri,
morje dalo nama bo moči.
