Bejbi, vedno nate spomnim se, ko sneži.
Dve snežinki – jaz in ti.
Letela sva med zvezdami,
stopila se med prsti.
Se spomniš tistega decembra
in črn plašč iz usnja, ki sem ti ga dal?
Še pomisliš na vse polarne sije?
A te kdo ovije, tako kot sem te jaz?
Dal bi vse, vse, da še enkrat bi letel,
tvojo nedolžno dušo ujel.
Bejbi, vedno nate spomnim se, ko sneži.
Dve snežinki – jaz in ti.
Letela sva med zvezdami,
stopila se med prsti.
Bejbi, vedno nate spomnim se, ko sneži.
Padala sva jaz in ti.
Zamrznjena v večnosti,
stopila se med prsti.
Še sanjam, še vedno me preganja,
ker vedno, ko listje odpade, spomini so nazaj.
In čakam, da spet se vrneš k meni,
kakor cvetje v jeseni se na slepo zaljubila boš.
Dal bi vse, vse za še en let s teboj,
da bi šla prek neba, zdaj december sovražim, ker …
