Sva v parku, sva sama, le noč je nad nama.
In klop kjer zagledal sem te jaz.
Je najina zgodba vsem že poznana,
ne vejo pa, kaj sva midva.
Se spomniš tisti ples,
peljala si me do nebes.
Sem delal se, da plešem, a ne znam.
Le ti iz mene znaš zbuditi moj najboljši jaz,
a kaj ko ti pokazati ne znam.
Spet spomin mi vrne se k njej tja na dravski most.
Tam sem prvič rekel imam te rad.
Res težko je če ne veš, kaj mir je kaj norost,
a tam za vedno jaz ostal bom mlad.
Če padeš v moje naročje,
vedi da zate sem tu.
Zaupaj skrivnosti in želje, naredi to brez sramu.
Zaupati vedno težko je,
in vem da ti zlomi srce.
Predstavljat si nekoga, ki ljubiš ga,
da drugi dal svoje je ime.
Se spomniš tisti ples,
peljala si me do nebes.
Sem delal se da plešem, nisem znal.
Tudi najlepši dan spremeni se v temno noč.
Kaj če kazale zvezde ne bodo nama pravo pot?
In če sama brez izhoda boš, jaz bom ljubil te.
