Okol osi se vrti vrtiljak, ta debilen svet,
ni variante za predah čas je postal denar
petindvajset ur na dan kot aeroplan
ni obstanka in to mi manjka da se malo umirim.
Spustil so pregrade, zgradili so zidove
so zaprli vsa vrata in zabili vse prehode
tu ni več nikogar, ki bi hotel razumet
znal tako kot včasih biti malo bolj vesel.
Gremo drugam, kjer sije sonce vsak dan,
gremo tja, za nas ni upanja.
Gremo drugam, kjer se pleše vsak dan,
za take kot smo mi tu prostora ni.
Zadnja pijača, zadnji cigaret,
zadnji poljub in zadnjič v objem.
Konec je filma, je konec predstave,
luči realnosti so se prižgale.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
