Sonce, ki se mu ne da bleščati v snegu,
pa se raje v megle razgubi.
Osamljena drevasa, ki mrmrajo monologe,
posvečena času, ki ga ni.
Ljudje ki se igrajo s psi
in psi, ki vodijo na vrvicah ljudi,
otroka, ki na koncu bele preproge
v hrib porivata sani.
In jaz brez prave, brez prave želje po gibanju.
In jaz brez prave, brez prave želje po gibanju.
Se obračam k železniški postaji,
gledam jutro, ki se poigrava z nami.
Se odločim kljubovati staranju – je!
Mmm, bleščati v snegu!
Mmm, bleščati v snegu!
Osamljena drevasa, ki mrmrajo monologe,
posvečena času, ki ga ni.
In jaz brez prave, brez prave želje po gibanju.
In jaz brez prave, brez prave želje po gibanju.
In jaz brez prave, brez prave želje po gibanju.
Se obračam k železniški postaji,
gledam jutro, ki se poigrava z nami.
Se odločim kljubovati staranju,
da bi večno ljubil tvoj obraz.
