Povej mi, prosim

Težko je priti človeku do dna
in najti pesem v globini srca,
a vendar se školjka razklene,
skrivnost mi razodene.

Kot reka pretaka se v morje drhteče,
od morja srce je v tebi boleče,
kot ptica na veji veselo žgoli,
želja po tebi še tli.

Povej mi, prosim, zakaj pogledaš vstran,
ko se najina pogleda srečata?
Zakaj me varaš, ko pa veš,
da jaz neskončno ljubim te?

Povej mi, prosim, zakaj pogledaš vstran,
ko se najina pogleda srečata?
Zakaj me varaš, ko pa veš,
da res neskončno ljubim te?

Z največjim veseljem mi ptica ta zdaj
prihaja povedat, da prideš nazaj.
Pridi, le pridi ljubica mi,
vse odpustil sem ti.

Oj, vrni se, vrni, ljubica, zdaj,
pridi še danes k meni nazaj,
saj močno si to vedno želim,
preveč v duši trpim.