Sej ne vem, če bil bi jezen al bil bi vesel,
sej ne vem, če bi te nekam poslal al te objel
in vem, ni lepo to, kar se je zgodilo
in ker mi nisi odgovorila, me to je ubilo,
ne maram tega, a še vedno imam te rad,
ker sovražim vse in s tem ne morem zaspat
in kolko let je že od tega, dekle?
Kolko spominov je izginlo, se tega ne ve,
ampak še vedno si lepa
in še vedno si drugačna kot ostala dekleta,
rjave oči in v njih se zgubim,
ker te rjave oči so dovolile, da letim,
edino, kar ne vidim, je tista iskra v očeh,
ampak vidim, da imaš še vedno iskren nasmeh,
verjamem, da si slišala, da bla si mi sonce,
zakaj si mi napisala, da se ne spomneš?!
Dej se mi javi, dej mi povej to,
želim te videt, videt te srečno,
dej se mi javi, si bla mi sonce,
vse, kar napisala je, da se ne spomne.
In zdej si tu vsa nasmejana,
ne dovolim, da še kdaj ti boš sama
in zdej razumem to, kar kot otrok nisem,
da ni lahko živet, če si od nekoga odvisen,
moraš razumet, da s tabo sem zrastu,
sem brez tebe bil ujet, ujet bil v času,
samo tebi lahko vse povem,
ko sem bil na koncu z živci, sem rabu tvoj objem,
a tvojga objema ni blo
in upam, da pogrešala si tudi ti to
in vem, ne boš sprejela, da sem tukaj jst kriv,
ampak bil sem otrok in zato sem ti pustil,
da greš nekam daleč stran,
sovražu vsako minuto, ko bil sem sam,
verjamem, da si slišala, da bla si mi sonce,
zakaj si mi napisala, da se ne spomneš?!
