Povej mi, kaj lahko zate nardim,
ker ne bi rad, da se tu zaletim,
povej mi, kaj lahko zate nardim,
ti dobro veš, da s tabo letim.
Povej mi, kaj lahko zate nardim,
ker ne bi rad, da se tu zaletim,
povej mi, kaj lahko zate nardim,
ker se bojim, ko maš nekoga rad.
Kako naj v zmešanem tem svetu povem, da imam te rad,
a dokler verjel v to bom, se nimaš ti česa bat,
pusti govorice, pusti to, kar govorijo,
imajo sanje zakopane, a najine živijo,
daješ mi voljo, daješ domišljijo,
midva letiva, medtem ko drugi živijo,
lepo je sanjarit, ker te sanje ne postarajo,
a včasih tudi sanje hitro razočarajo
in bom naslednji, ki bo srečno živel,
a bom dosegu vse, kar sem s tabo želel,
bom vsako jutro samo tebe objel
in ko boš rekla, da me ljubiš, ti bom verjel,
ne pričakujem, da na vse mi odgovoriš,
dovolj, da zamižiš in te je strah, da me zgubiš?
Povej mi, kaj lahko zate nardim, …
Kako naj ti povem, kar ne da se povedat,
kako naj ti povem, če ne obstaja beseda,
beseda, ki opiše, kaj vse mi pomeniš,
beseda, ki opiše, kaj dogaja se v meni
in vem, je težko razumet take stvari,
sploh če te je strah in se bojiš
in če si z mano, nimaš kaj se za bat,
ker jst bom vedno najdu pot do tvojih prelepih vrat,
upam, da boš z mano, ko bom siv in star,
ko ne bom nič razumel, a zate mi bo mar,
ne pričakujem, da na vse mi odgovoriš,
dovolj, da zamižiš, te je strah, če me zgubiš?
