Povej mi, če je ta ljubezen prava,
al je vse narobe in midva to ne poznava,
povej mi, če pravilno te pogledam,
ko se nasmejiš in vem, se ne zavedaš,
da moj svet ujet je v tvojem,
a tvoje je vesolje ujeto v moje,
dej povej, povej mi, ko boš sama,
ker ti si tista prava, ti nisi z Instagrama,
ker tvoja šminka je nasmeh
in točno to te loči od ostalih vseh,
nočem tam, kjer sonce mi žari,
hočem tam, tam, kjer si ti,
ker vem, da za vedno ne obstaja
in vem, da lahko pelješ me do raja,
a jst si tega ne želim,
hočem tebe in naju, ker s tem lahko živim.
Vsakič, ko zaspiš, nekako si želim,
da v tvoje misli poletim
in me zanima, kaj zares si želiš,
a ti mi ne dovoliš, raje zbežiš
nekam daleč stran.
Ta je ljubezen je realna v tem nerealnem svetu
in samo tebi, verjemi, se bom posvetu,
samo s tabo bi rad po svetu,
ker take kot si ti, ne najdeš na netu,
to ni ljubezen z wifija, to ni ljubezen z iPhone-a
in ker nisva perfektna, lih zato sva popolna,
nefotogenična na slikah, mi je vseeno
in da držim te srečno, je moje delo,
ni ljubezen iz serije, ta ljubezen ni filmska,
ta ljubezen je močna, ta ljubezen je timska,
nič ni zaigrano, vse direktno
in ko si nisi všeč, takrat te vidim perfektno,
ker sem pripravljen za njo, bi umrl za njo,
dal bi zdravje za njo, bi se drl za njo,
ker samo njo si želim.
