In hvala staremu za trdo vzgojo,
pa mi reku je: “Sine, ti samo hodi pot svojo.”
In kolkokrat sem stari opeku,
bla mi krvava je pot, kot da bi hodu po steklu.
Včasih se počutim sam, čeprav sem v družbi,
tu je življenje, kjer mama dela dve službi.
Ljudje smo gnjusni, a to smo sami krivi,
notri smo mrtvi, le na zunanjost živi.
Tu je življenje, kjer malenkost dobiš za božič
in ta malenkost ti pomeni bolj kot karkoli.
Zame nasmeh zdravilo je za solze,
na slabe dni pozabim, da se na dobre spounem.
Igram na svoje na note, je življenje melodija,
izogibam se stvari, kar mi dobro voljo zbija.
In hvala staremu za trdo vzgojo,
pa mi reku je: “Sine, ti samo hodi pot svojo.”
In ko mislim, da gre slabo, vidim vidim sonce
A to je le normalno, vem bo jutri bolje,
ker je to moj svet, samo moj svet
in v njem bom bil za zameraj,
trudim se, da bom boljši kot včeraj.
Je rekla mama, da sem borec od kar sem biu rojen,
ni šanse, da obupam, ker tako sem vzgojen.
In vem, kako je težko se pobrat
in vem, kako je, ko nimaš kje spat.
Je par ljudi, ki so kot moji bratje,
ko blo je težko, sem upal, da so sanje.
Bodi svetloba v svoji lastni temi.
Učim se preživet, to je zame trening.
Stisnem zobe, ker lajf je bitka,
nočem nasmejan bit samo še na slikah.
Lep je občutek, ko brez skrbim zaspim.
Redko kdo je človek v tej masi ljudi.
Zahvala glasbi, ker briše misli sive,
ker vem, da sanje niso nedosegljive.
In kot je rekla mama, verjamem, da sem borec,
ljubezen je dokaz, da je vsega enkrat konec.
Sledi sanjam in uživaj
eno je življenje, sto poti,
ti izbiraj, ti izbiraj.
Vsakič ko bom padu, se vedno bom pobrau
in vem da ni stvari, da zanje mi je žau.
Z vsakim dnevom jst bom boljši,
jst bom boljši!
