Kot ulica brez imena včasih se mi zdiš,
prazna, tiha in brez sanj,
kakor pesem brez refrena, čudno zazveniš
v hladen, pust deževen dan.
Jaz pa sem slikar poletja, vročih, sončnih dni,
zame varnega zavetja ni.
Jaz grem naprej, naprej, naprej
v divjem plesu novih idej,
naprej, naprej, naprej, naprej,
nekaj je v moji glavi, nekaj, kar me ne ustavi,
nekaj, kar mi ne postavlja mej, grem naprej.
Jaz sem veter tvojih dni, lahko se mi predaš,
v nore zvoke sem ujet,
zdaj prisluhni temu ritmu, saj ga že poznaš,
daj, vstopi v moj svet.
Skupaj slikajva poletje, vroče, sončne dni,
ob meni jeseni ni.
Jaz grem naprej, naprej, naprej,
v divjem plesu novih idej,
naprej, naprej, naprej, naprej,
nekaj je v moji glavi, nekaj, kar me ne ustavi,
nekaj, kar mi ne postavlja mej, grem naprej.
Mene ne moreš spremeniti,
lahko le sebe spremeniš.
Zdaj se moraš odločiti,
če mi sploh lahko slediš.
