Drevo na livadi zeleni stoji,
spomin iz otroštva srce mi zbudi,
ko oče in mati dejala sta mi:
“Drevo s tvojim rojstvom vsadila sva ti.”
Ko dnevi so temni, me vabi drevo,
najlepše darilo je staršev bilo,
njegovo zavetje mi daje moči,
v mojem življenju skrivnosti deli.
Naj danes vsak hvaležen bo,
da obdarila nas narava
bogato s krošnjami dreves,
zavetje ptic, življenja so.
Veselo ptički pojejo,
ljudje pa vriskajo na vasi,
za vnuke hranimo skrbno
zeleno to deželico.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
