Ko se dotaknejo dlani
in vidim svoj odsev, ko gledam te v oči,
vse preprosto, enostavno se mi zdi,
to je ljubezen, to sva jaz in ti.
Ljubezen, jaz in ti.
Še zdaleč ni preprosto, zapleteno je,
ker vsi med naju radi mešali bi se,
ko da je znanost zaljubiti se!
A dovolj imam,
vse, kar govorijo, zdavnaj že na pamet znam!
In vseeno je,
jaz poslušam le, kar pravi mi srce, o srce!
Odpelji me, izbrišiva sledi za nama
s tabo le, hočem biti tam nekje,
odpelji me, v srebrni noči obsijana,
s tabo le, hočem šteti zvezde in ljubiti te!
Ko govoriva brez besed,
in ko vseeno je, če greva zvezde štet,
in ko slučajno prideš k meni se pogret,
to je ljubezen, ki obrača svet.
Zdaj dovolj imam,
vse, kar govorijo, zdavnaj že na pamet znam!
In vseeno je,
jaz poslušam le, kar pravi mi srce, o srce!
Odpelji me, z ljubeznijo podpiši se mi na srce,
saj veš, da čakam te!
