Na obraz nekdo mi riše podobe,
tanke črte, kakor znake usode:
dolge za srečo,
drugič kratke in grobe.
Ogledalo ne igraj se z mano,
raje najdi kakšno drugo zabavo.
Ne išči me stalno,
raje pusti me samo,
dan je zame preveč.
Zakaj novo jutro
brez tebe se začne.
Zakaj so glasovi,
če v vsem tebe slišim le.
Če sva tiho bova dan zamudila,
davi bi lahko valove lovila.
Lahko poletiva,
čez te skrite zidove.
Dan je zame preveč.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
