Vse kmalu mine. Jeza, veselje.
Tudi luna stran se odkotali.
Še tebe tu več ni.
Daj, spet poglejva znova v skrinjo,
v staro skrinjo zaprašenih sanj
in pozabljenih besed.
In potem, ko še dež se skrije,
preden mi obraz umije,
moje misli le k tebi zdaj beže.
Zdaj vem, zdaj grem.
Vsak si svojo pot izbira sam.
Zdaj vem, zdaj grem,
spomina zabrisati ne smem.
Zdaj vem, zdaj grem
in tudi tebe tu na dlani imam
in prav nikomur, nikomur te ne dam.
V mislih znova so stare besede,
kakor koščki nove sestavljanke.
Prinesi koščke mi še ti.
Tvoja slika leži tu na mizi,
se celi svet v tvoj pogled je ujel,
tvoj si biti je želel.
In potem, ko še dež se skrije,
preden mi obraz umije,
moje misli le k tebi zdaj beže.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
