Čudni so valovi tam zunaj,
z nami vedno nekaj gre.
Kot da nekdo me opazuje,
kot da vse o meni ve.
Dal ti bom tisto, kar jaz hočem.
Dal bom sebe, dal bom vse.
A pusti me, da le s tabo jočem,
saj sem le nihče.
In ko ujamem te misli na samem,
sem ujet v nebo.
In sonce bo nama, sonce bo nama zdaj
sijalo med zvezdami.
Mimo Urana, mimo Urana, naj
kreneva iz poti, poti,
kreneva iz poti, z valovi se spremeni.
Sobe puste, sobe prazne,
meteor z neba leti.
Rešilec sredi vožnje blazne
išče zame kri.
Pošiljam S.O.S. k’ supernova prek prostora in časa.
Ti si zadnja misel moja, ko leti med zvezde k’ Nasa,
mim’ lune, Plutona, Urana, kjer nadel bi ti prstan,
k’ Saturn moja dama.
Daleč radijski signali še odmevajo,
glasovi zadnjič, med nama izginjajo mostovi.
Predaleč v vesolju, pretrga se signal,
poglej v sonce, spomn’ se name, ko odnese me v dan.
