A vprašaš se kdaj, kaj je točno nad tabo?
A vprašaš se kdaj, kaj je točno tam gor?
In če stopiš na prste, a si res bliže,
a dotikaš se neba?
A opaziš me kdaj, kadar gledam v vesolje?
Se mi zdi, da je bolje, visoko tam gor.
Ko potapljam si misli v bleščeče to morje,
čutim, da sem del vsega,
segam više kot se da,
trgam želje iz neba.
In dotaknem se zenita z roko, zapuščam zemljo,
ko iz črnega prebiram zlato, vsako noč za nočjo.
In nabiram zvezde, da ti jih dam, še tople v dlan.
Name padajo kot sneg iz nebes, nabiralka zvezd.
Jaz imam, to priznam, včasih kakšno noč nemirno.
A zvezde so najsvetlejše v temnih nočeh.
Gledam jih, ljubim jih in zaupam jim neskončno.
Čutim, da sem del vsega,
segam više kot se da,
trgam želje iz neba.