Danes takšne volje sem,
da bi kar nekam odšla.
Pograbim boršo,
z dobro voljo le napolnim jo,
me avanture nove čakajo.
Ob cesti palec pomolim
in kar prvi ustavi mi.
Odpeljem se v neznano
ljudi spoznavat nove le,
dolgčas ne, ne bo mi, ne.
Avtoštop za tiste redke dni,
ko se nikamor ti ne mudi.
Če dolgočasnež si, pa bodi doma,
štop za tist’ga je, ki življenje rad ima.
Mi prvi ustavi hipi star,
ves siv še vedno otrok sanj.
Premlevava o sreči,
ki prodaja jo za mali d’nar,
a za tako srečo men’ ni mar.
Drug nesreče se ne znebi,
blebeče kar tja v tri dni.
Se tret’mu pleša naredi,
žena ga prav zato pusti,
ampak men’ se tok naprej mudi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
