Mar spominjaš se tiste pomladi, ko si, oče, naš hodil v vas?
In oženil najlepše dekle si, srečen bil je, vesel tvoj obraz.
Kljub starosti sta polna življenja, srečno vajino je še srce,
saj drug drugemu sta obljubila si zvestobo do zadnjega dne.
Za vse nas vedno sta žrtvovala in razdajala svoje roke
pa če tudi smo skromno gor rasli, srečno naše bilo je srce.
Vse življenje sta nam le dajala, danes čas je da vsi povemo:
oče, mati, za vse srčna hvala, naj bo pesem zahvala za to!
Ko zapuščali dom smo, je jokalo srce,
to je cena življenja, vsak od nas to dobro ve.
Vendar k vama se vedno vračamo spet nazaj,
v kraljestvo mladosti, kjer užili smo raj.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
