Vsak človek je samotno bitje, ki hodi po tem širnem svetu sam,
skrivnostne in neznane sile ga vodijo ponoči in čez dan.
Vsak človek je kot marioneta, na nitki mu prihodnost, glej, visi,
vsak mnogo si od nje obeta, a malokdo v življenju vse dobi.
Ko srečala sva se v mladosti, sva doživela mnogo lepih dni,
a kratek bil je čar radósti, usoda je prekrižala poti.
Nikdár ne bo razumela, da sva lahko midva se sploh razšla,
čeprav sva si oba želela, da bi bila za vedno združena.
Usoda je skrivnostna sila, ki vodi naše vse poti,
a človek je le marioneta, po svetu tava brez moči.
Usoda je skrivnostna sila, ki rada z nami se igra,
če lutkici se strga nitka, nazaj poti več ne pozna.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
