Kot bi včeraj se spoznala,
misel nate zadrhti,
sen življenja sem ti dala,
ki v spominih še živi.
Vigred upanje prinaša,
zima zaskeli roke,
veter z listi, kot v naročju,
briše mi solze.
Prav po tiho, kot v sanjah,
roža čaka sonca sij,
pa čeprav le bežen, krhek,
biti z njim, to si želi.
Korenine bodo sive,
z vetrom šle onkraj neba,
duši tvoji zapustile
skrit šepet srca.
Sanje življenja so sanje ljubezni
in čas ne vzame jih nikdar s seboj,
plaha pa želja v meni je tlela,
da kanček le sreče bi našla s teboj.
Sanje življenja so sanje ljubezni,
kjer roža uživa svetlobe opoj,
prek vetra ponese le misel v daljavo,
ostaniva skupaj nocoj.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
