Ko te zvok gorja preglasi
in se čutiš brez moči,
vedi, da stojim ob tebi
in pomni, da z mano si doma.
Smo kot barve na platnu, simfonija glasov,
kot listi papirja smo speti v eno.
A ko čutiš se, da ostajaš tam na dnu,
obrni se in poglej v mojo smer.
Smo vse kar nam je namenjeno
in vem, da tega nam noben ne bo vzel.
Tukaj sem, sprejmi me v svoj objem
in le zapoj, le zapoj, le zapoj, le zapoj
in pel bom s teboj.
Vidim vse te zle obrise,
slišim glasove brez strasti
in ko te svet le prizadane,
pomni, da z mano si doma.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.