Bil je pravi junak,
v svetu ni mu bil enak.
Rekel je, da mu pomenim vse.
Z mano je lepo ravnal,
nežno me ljubiti znal.
Brez napak,
moj fant ni bil bedak.
Gledal me drugače je,
videl v moje je srce.
Zdaj ne vem,
le to lahko povem.
Da nikoli ne spim,
ker v sebi kričim.
Vse noči me hrup srca zbudi.
Zdaj ga ni, a to me ne skrbi.
Le glava me boli,
ko spomnim lepih se stvari.
Ker to ni fer, da je tako.
Odšel in le poljub
mi pustil je v slovo-o-o.
Zdaj pojem o-oo, o-oo, o-o-o,
nanana, da mi ne bo težko.
In pojem o-oo, o-oo,-o-o-o,
nanana, nanana-a-a-a.
Čas prehitro leti,
rada bi, oh rada bi
ga še enkrat gledala v oči.
Ko bi končno priznal,
da še njemu je žal.
Za vse dni, poljube in strasti.
Zdaj nikoli ne spim,
ker v sebi kričim.
Vse noči me hrup srca zbudi.
