Všeč mi lepa je soseda
tudi jaz menda sem ji.
Njena mama pa, seveda,
je nikamor ne spusti.
Ker boji se fantov tistih,
ki do lepih punc nikdar
nimajo namenov čistih
in jih žene ena stvar.
Jaz pa sem ljubezni lačen
jaz bi njeno hčer crkljal.
Jaz sem boljši in drugačen
jaz bi ji metulje dal.
Pa vdihnil sem globoko,
zbral pogum in pozvonil.
Z bonboniero sem pod roko
njeno mamo ogovoril …
Dober dan, gospa Marija,
ali greste ven zvečer?
Če bo vaša hiša prazna,
obiskal bi vašo hčer.
Dober dan, gospa Marija,
ne zamerite preveč,
če srce mi zdaj razbija,
ker mi všeč je vaša hčer.
Pa me gleda njena mama,
tiho mi odgovori:
»Kavalir, nocoj sem sama,
v mesto šla je moja hči«.
Kaj se je potem zgodilo,
puščam domišljiji sled.
Vem, da se srce je skrilo
v tistih mojih par besed.
