Od daleč dobro vidim, da nad mestom se kadi,
pripravim si opremo, saj že vem, kaj zdaj sledi,
spet tista zgodba, same punce kličejo,
želijo si, da jih obiščem, da jim bo toplo.
Ti gumbi kar sami odpadajo mi,
v lička zardevam, ko vidijo vsi.
Saj sploh ne razumem, kaj se mi godi,
ko dimnikarček me ulovi.
Ne zatiskaj si oči, ko on na strehi stoji,
vsaka gumbek zavrti, mu sreče zaželi.
Zimo spremeni v maj, umazan črno, saj
dobro vem, da v mojem dimniku je raj.
Ne zatiskaj si oči, ko on na strehi stoji,
vsaka zdaj si le želi, da se mu ne zvrti.
On ima poseben čar, ljubezni je vladar,
to lahko je samo on, moj črni dimnikar.
Oj, sladki sladkorček, kako si vesel,
še mam’ca so rekli, da gumbek je kriv,
da mene prevzel je opojni tvoj čar,
ti vedno boš zame ljubezni vladar.
Punca joče, punca hoče, da jo rešim vseh skrbi,
naj pripravim si orodje, odmašil bom vse cevi.
Vse so iste, vse želijo, da pomagam jim ves dan,
a moj gumbek si želijo zaman.
