A si opazu ta čas
kako nam beži
ko so nadure na glas,
jezimo se vsi?
Se tega zavedam,
pa le nemo gledam!
Steklene oči,
nemirno telo
a nobeden ne skrbi,
da bolje bi b’lo.
Zdej je to naš moment,
ko zamrzne problem!
Delajmo se kot, da noben n’č ne ve.
Le namen biti mlad
nej bo danes naš znak,
nej vedo kdo je to,
ko se dvigal bo mrak.
Le namen biti mlad
nej bo danes naš znak
nej vedo kdo je to,
ko se dvigal bo mrak.
In na stran bomo dal’
vse kar nas teži.
Če nas rabi kdo, žal
nej mal’ potrpi.
Sej tako ne gre več,
sami seb’ smo odveč.
Kaj nam bo koledar,
se nam ne mudi
in pozabi na d’nar,
nej glava boli.
Ni potrebno bit’ lep,
ne do vratu zapet,
vse kar rab’š je
divje veselje in ples.
Tu nobeden ne grozi (miru je na tone),
vseen’ nam je kaj sledi (pustimo zapore),
imamo vse kar potrebno je,
zato bo divje, divje…
