Glas sem svoj izgubila,
tako močno sem vpila.
Na vrata srca sem tolkla, razbijala,
do krvi in do kosti sem trkala.
Zdaj se zadnjič obračam,
ker jaz se nikdar ne vračam.
Je sploh kdaj ljubezen tu stanovala?
Sem si lagala ves ta čas, da rad imaš?
Na nogah stoje bom prebolela,
z glavo dvignjeno trpela.
Solza me ne bo izdala,
svetu bom nasmeh kazala.
Stoje bom prebolela,
z glavo dvignjeno trpela.
Zlomljeno srce bom skrila,
s svetom ran ne bom delila.
Tudi če zruši se vse, vse.
Na pragu ti puščam
vse, kar ti zapuščam,
smeh najin in solze spravi v klet srca,
zaprašen predal vseh izgubljenih sanj.
Na nogah stoje bom prebolela,
z glavo dvignjeno trpela.
Solza me ne bo izdala,
svetu bom nasmeh kazala.
Stoje bom prebolela,
z glavo dvignjeno trpela.
Zlomljeno srce bom skrila,
s svetom ran ne bom delila.
Zlomljeno moje je srce,
a ne, ne dovolim, da kdo ve.
Na nogah stoje bom prebolela,
z glavo dvignjeno trpela.
Solza me ne bo izdala,
svetu bom nasmeh kazala.
Stoje bom prebolela,
z glavo dvignjeno trpela.
Zlomljeno srce bom skrila,
s svetom ran ne bom delila.
Ko boli, naj boli v temi.
