Saj je malo nerodno,
pa tud’ fajn se mi zdi,
da en takle mladinec
okrog mene brenči.
Dokler sem še verjela,
da se hecaš samo,
sem ti rekla “moj Miško”
in prav fajn je bilo.
Zdaj pa že pretiravaš,
ko me slačiš z očmi.
Kar mi prišepetavaš,
to za javnost več ni.
Pa še roka uide
rada, kamor ne sme –
zdaj pa rekla bom “stop”!
Sem ma-malo poseben, to moraš dojet!
Ampak noro potreben lepih sem besed.
Veš, me druge lovijo, ti proč me podiš,
ko-ko-ko-ko me odganjaš, mi še bolj dišiš!
Sem ma-malo poseben, to moraš dojet!
Ampak noro potreben lepih sem besed.
Mo-mo-mogoče si zame prepovedan sad,
a tebe, prav tebe, bi ugriznil rad!
Razumem, da te razganja,
a ne gre to tako,
ne zavedaš se stanja,
ki nastane lahko.
Povsod se bo govorilo
o nama grdo –
zato pa rekla bom “stop”!
