Nisem kriv, da niso trave zelene,
krivdo nosijo tisti večji od mene.
A ko na tla bo padlo zadnje drevo
in pesniku bo kramp zamenjal pero,
bom tud’ jaz najbrž kriv, da niso trave zelene.
Nisem kriv, da izgnal’ so nezaželjene,
krivdo nosijo tisti večji od mene.
A ko drugačna misel zmerjana bo,
ko vsak drugačen bo napačen zelo,
bom tud’ jaz najbrž kriv, da izgnal so nezaželjene.
A kriv sem, da ob vseh krivicah pogledam stran,
da me je strah, da mi vse to ne b’ pokvarl dan,
da na en uč zamižim raj’, kot da naredu bi mal’ vsaj.
Dokler bom opazoval samo, bom glih t’ko kriv za vse to.
Nisem kriv, da d’nar le revne odžene,
krivdo nosijo tisti večji od mene.
A zdej, ko kriza prečka dober okus
in si še lačen mora trgat’ od ust,
bom tud jaz kriv, da d’nar vedno le revne odžene.
