Spomin mi hiti tja v tiste dni, ko smo otroci brezskrbni bili,
ko prek planjav cvetja in trav hiteli smo v svet sanjav.
Že v tistih dneh ti si bila zame kot reka najlepših želja,
kakor dragulj sredi srca v meni sijala si vsa.
Čas je hitel, jaz sem odšel, sanje zapustil, čeprav ne bi smel,
v svoje dlani solze sem skril, upanje sem pustil.
Moje srce vedelo je, da si edina, edina za me,
da vrnem se nekega dne in s tabo plesal bom le.
Zdaj plešiva, skupaj srečna sva,
najin je svet s plesom ves prežet.
Kjerkoli sva, le plešiva,
moje dekle, jaz neskončno ljubim te.
V tvojih očeh sreča žari, biser iskrene ljubezni si ti,
vedela si, da ples je to, kar želim si res srčno.
Srečen s teboj le sem zares, s tabo življenje je moje kot ples,
ritem srca za naju dva pesmi najlepše igra.
