Daleč so že leta, ko moj mali sin
gledal je v očeta, ne bledi spomin,
večkrat me vprašal je, kakšen je ta svet,
s tisto radovednostjo prežet.
Hôtel vse skrivnosti sem deliti z njim
in iskal modrosti, da odgovorim,
a le en pošten nasvet sem lahko mu dal,
kar sem sam spoznal.
Dobro z dobrim vrača se,
a vse slábo enkrat plača se,
v večnem krogu ti ponujaj nasméh,
prebujaj ljubezni žar v ljudeh.
Še kdaj rabi mnenje, še odnos je živ,
diha to življenje, kot sem ga učil.
Ko nekoč moj vnuk ga bo isto spraševal,
mu nasvet bo dal.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.