Šibkih nog nas vodijo,
v tujih sanjah blodijo,
čudne maske nosijo,
strupenega nam trosijo.
Otroke v šolah čarajo,
klovne, palčke z njih delajo,
um jim s strahom polnijo,
srca s tem razparajo.
Stanje, sranje!
Stanje, sranje!
Pogledi v prazno zevajo,
spuščenih gat nas stražijo,
z neba nam v glavo gledajo,
kar zdravo je zatirajo.
Odprte v škatle zaprejo,
s topili jih nalijejo.
Kar živo je, leti v nebo,
ostalo v smetje bo odšlo.
Stanje, sranje!
Stanje, sranje!
Če odraščati bi znal,
dreku focna ne bi dal.
Vem le to kar smem,
tvoje vojne se ne grem!
Če odraščati bi znal,
dreku focna ne bi dal.
Vem le to kar smem,
tvoje vojne se ne grem!
Stanje, rešeno!
Stanje, rešeno!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
