Že dneve in tedne in leta
stojim na postaji
in čakam kot toliko drugih
na vlak, ki prihaja.
Oko je pripeto na okna,
na vrata vagona
in že spet se zavem,
da sanjam že trideset let.
To je bilo dekle črnih las in begavih oči,
to je bilo dekle, da bi zanj pozabil vse noči.
Bila je z menoj, bila sva oba prijatelja tedaj,
zdaj le spomin na njene oči še živi.
Bilo je pravo dekle, dekle črnih las in težavih oči,
to je bilo dekle, da bi zanj pozabil vse noči.
Bila je z menoj, bila sva oba prijatelja tedaj,
zdaj le spomin na njene oči še živi.
To je bilo dekle črnih las in težavih oči,
to je bilo dekle, da bi zanj pozabil vse noči.
Bila je z menoj, bila sva oba prijatelja tedaj,
zdaj le spomin na njene oči še živi.
Zdaj le spomin na njene oči še živi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
