Spet snežinke se z neba vrtijo
in hladen veter poje mi zimsko simfonijo.
Lučke spet na smrekah se iskrijo
in mesto se zavija v božično harmonijo.
Ulice prepolne so
in ljudje hitijo,
da nakupijo darov,
svojce obdarijo.
A jaz te zvesto čakam,
saj prisegla si mi, da ne boš zamudila noči,
ko lučke boš prižgala
na drevescu, ki v sobi študentovski skromno stoji.
Potlej moja boš vsa, to bo božič za dva!
Še snežinke z vetrom se vrtijo,
a zimski mraz mi kvari božično harmonijo.
Se ljudje se radostno smejijo,
kot da jim prav nič mar ni
za mojo polomijo.
Ulice se praznijo
in ljudje hitijo,
da poslednji avtobus
le ne zamudijo.
A jaz še vedno čakam,
saj prisegla si mi, da ne boš zamudila noči,
ko lučke boš prižgala
na drevescu, ki v sobi študentovski skromno stoji.
Potlej moja boš vsa, to bo božić za dva!
To bo božič za dva, če boš sploh še prišla!
