Poglejte, vrnila se je lastovka,
pod našim tam krovom gnezdece ima.
Na pragu je stala starka sivih las,
v daljavo upirala je spet oči.
Naenkrat pred hišo ji zastal je dih,
iz prsi izlil se ji boleč je klic.
Po stezi prihajal je nekdo poznan,
obraz je njegov bil veder, nasmejan.
Kot včasih je stekel k materi v objem,
obrisal ji z lica tople je solze.
Ostal bom pri tebi, mama, od doma nikdar več ne grem.
Res skromna je zemljica naša, a vendar bogata čez vse.
Poglejte, vrnila se je lastovka,
pod našim tam krovom gnezdece ima.
Vsak dan več vrnilo se jih bo domov,
lepo kot nekoč sredi bo bregov.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
