In kaj naj zdaj pišem vam v spomin.
Besede že slišane, zbogom, ne z njim.
Ne vem več, kaj rad bi, ko dan me zbudi.
Želim si le stran od tod.
In kaj naj vzamem, kaj pustim?
Preveč je spominov, preveč bolečin.
Ko senca prekrila bo svetlo nebo,
naj spomni te to le name.
In upam na vse drugače.
Si mislim, se le zdi.
Na dlani je vse, kar imam in je pot, ki pozna,
kraj brez kaplje dežja.
Nočem več praznih besed, rabim iskre v očeh,
tvoj pogled je izpet.
Visoko zdaj nosim svoj poraz.
V skalo na gori si rišem srce.
In upam da kamen prenese vse,
če spomniš še kdaj se name.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
