Zdaj vem, da vse kar je bilo bil je le beg.
Bil je odsev, pogled zadet.
Morda je prav, da te ni več, morda je prav,
da pokazala si odsev in zadušila moj odmev
in da si trgala mi smeh iz ust, ko tonil sem v obup.
Rad bi gledal skoz oči v katerih ves tvoj svet leži
in rad bi dihal ves tvoj zrak, ki jemlje sapo in moj dah.
Kaj naj jaz brez svojih sanj kako na ubijem tisti dan,
je morda ostala senca nad menoj ko mi roke okamene.
Zdaj le molčim pobit v tla, to ni dovolj.
Za svet ki pravi da sem nor.
Ampak vsi slepih oči bodo jokal,
ko s strahom bitko bodo klal in z begom sebe vrgli stran.
Ko bodo tebe v njem spoznal, bodo kot jaz mižal kričal.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
