In naenkrat več ne veš kje se vse ustavi.
Bo res misel brez besed nov urok za prazen svet.
Zdi se da sem sam ostal da obraz sem svoj prodal.
Če bom smeh narisat znal jok v zrcalu bo ostal.
A kje bom žalost zakopal ko bo plamen podivjal?
Iskal bom le ljubi dom.
A pobegnil tja ker bom.
Le sanjal, le sanjal, le sanjal naprej.
Dokler se ne zbudim.
Ko me znova dan zbudi spet moj svet bo lačen.
Prazen strel bo v nebo zbrisal zame vse lepo.
Vem da vidi se le sij,
a jaz brez čiste sem vesti.
Če bom smeh narisat znal jok v zrcalu bo ostal.
A kje bom jezo zakopal ko bo ogenj podivjal?
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
