Bel oblak nad nebom mojih sanj,
svetloba lije nanj.
Večna luč neskončnega sveta
sije na skrivno pot srca.
V sebi čutim jo, v tišini govori.
V globini skriva se, v samoti zaživi.
Tu v meni je z menoj,
daje mi moč za moj boj.
Brez nje ni mojih dni,
brez nje me ni.
Moj korak osamljen od poti,
omamljen od ljudi.
Čuti dvom v resnici mojih let,
sliši tih zven njenih besed.
V srcu slutim jo, resnico govori.
V svetlobi upanja, v sočutju zaživi.
Tu v meni je z menoj,
daje mi moč za moj boj.
Brez nje ni mojih dni,
brez nje me ni.
Luč v meni je z menoj.
Daje mi moč, ko sem s seboj.
Brez nje ni mojih dni,
brez nje me ni.
Brez nje me ni, pot je srca.
Z njo se dani, ona vse da.
Luč v meni je z menoj,
daje mi moč, ko sem s seboj.
Brez nje ni mojih dni,
brez nje me ni.
Nebo je in srce, ljubezen je.
Vse, kar sem jaz – ona je moj izraz.
