Imam 5 prijateljev, 4 od njih so živali,
za ene od njih bi blo boš da umrejo mladi,
gradil bodo hiše visoke 700metrov,
in niti enkrat samkrat spali pod streho,
pes se za repom podi,
misli, da sploh ni njegov,
maček v svojem odsevu,
sebe ne bo prepoznou,
ime se ga komaj drži,
črke odpadajo stran,
koža se mu odpove,
usoda beži iz dlani,
ima 5 telefonov,
vse razstavi na mizo,
tud če mora klicat samega sebe da mu zvonijo,
pleza na vrh gore,
ne opazi razgleda,
medtem gleda, če ljudje na dnu opazijo njega,
na zenicah pušča odtis,
pleše vsem na očeh,
s penisom piše komad,
roke ma vedno v laseh,
poje zato ker je lep,
joka ker je čutec,
kadar ne gleda nihče se
tega ne splača počet,
ženske tečejo z volkovi po nakupih,
povej mi kaj bereš in povem ti kdo si,
fashion guru zamaknjen v ego-transu,
pozablja da cigaret ni čarovniška palca,
ukraden besedni zaklad,
knjiga prebrana naglas,
dvoje src, alkimist,
gejša, obsedeni vrač,
govori pozno v noč,
cesta speljana v krog,
vse zemljevide pozna,
nikoli ne stopi na pot.
Poznam dva greha,
bolj strašna od vseh,
ne trudiš se dovolj, trudiš se preveč,
kdaj se bodo ure meditacije izplačale?
bogovi oživeli in stopili z oltarjev,
moli že toliko let,
pozabi zakaj je začeu,
vedno prosi za to,
kar je že zdavnaj prejeu,
ve da bo igro zgubil,
nikoli ne zmaga drugač,
kot da ti ukradeš slovar,
in zmago zamenjaš poraz,
med iskanjem žile in nastavljanjem igle,
si prepeva melodijo od brizgalne brizge,
poseg v podzavest,
beg iz vrveža,
živi v oblakih, počut se kt vrh sveta,
vedno ko pade na tla,
nad sabo zagleda nebo,
drži se za jajca,
in hoče da ga vsi kličejo Bog,
seli se v novo telo,
časa ima na pretek,
temu kar prav potovanje,
je izlet, ni ritma za ples,
ni refrena za petje,
ne rab imet moškega da ga lahko prevaraš,
stoji v prvi vrsti,
ne kaže svojih let,
za majhen učink porabi veliko besed.
Išče srčni utrip,
v prsih mrtvih ljudi,
obrne mu hrbet ko vid,
da kip odpira oči,
tam kjer je včasih
bila maternica ima
stari kamniti vodnjak
neukrotljivi nagon.
