Snop svetlobe preko naju,
zdel podoben se je zmaju,
glej kako žari!
Zdaj nebo je modro, belo in rdeče,
v barvah zliva se goreče,
igra je luči.
Znane so legende stare,
da le ta bo jezdil zmaje
čistega srca.
Ker zmaji letijo čez nebo,
vem, da mi je usojeno.
Zmaji letijo čez nebo,
vem, da mi je usojeno.
Vidim, spuščajo se nižje,
vonj pepela vedno bližje,
v naju vpija se, poletiva.
Ni minljivosti za naju,
zdaj lahko zaupaš zmaju,
pa naj bo kar bo,
tudi ti začutiš to!
Ker zmaji letijo čez nebo,
vem, da mi je usojeno.
Zmaji letijo čez nebo,
vem, da mi je usojeno.
Ko se jim prepustiva.
Tudi midva zagoriva,
ko po žilah zmajeva se kri preliva.
Nad prepadom poletiva
in prihodnosti se ne bojiva.
Tudi midva zagoriva,
kakor zmaja znova se oba rodiva
in greva pod nebo.
Zmaji letimo čez nebo,
vem, da mi je usojeno.
Zmaji letimo čez nebo,
vem, da mi je usojeno.
