Že dolgo se poznava,
vse skrivnosti, ki jih imava,
si še zdaj takoj zaupava.
Včasih skupaj sva jokali
in za fanti vzdihovali,
a prag mladosti prestopili sva.
Nič se ni še spremenilo,
je zaupanje utrdilo,
že s pogledom se razumeva.
Ti, ki se še smeješ z mano,
ti, ki mi ponujaš ramo,
ko življenje me nervira,
ti si ta, ki me podpira.
Ti, odganjaš slabe misli,
ti, podarjaš mi zamisli,
sama ne poznam se, kot me ti,
ironija to se zdi.
Včasih greva kam na kavo,
govoriva, kot za stavo,
kot, da komaj se spoznali sva.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
