Pardon

Tu, tu stojiva le midva,
dva ponosa ranjena,
ena misel, da morda
zgodba ni končana.

Tu bi lahko ti oprostila
in te spet ljubila.
Kot Valentino
igraj zapeljivo nocoj.

Ko bo luna žarela
in spet bom verjela,
najdi me,
začaraj me,
omami me.

Ko bo luna zbledela,
ne bom ti verjela,
pusti me,
ne išči me,
pozabi me,
saj ne morem čez to
nič več,
pardon.

Tu, tu si gledava v oči,
déjà vu, se ti ne zdi?
In nemir pod kožo tli,
zgodba ni končana, ne!

Bi lahko ti oprostila
in te spet ljubila.
Kot Angelina
vzamem ti krila nocoj.